V vsakem primeru pa je k reševanju te težave treba pristopiti mirno in preudarno. Vpitje ali zmerjanje otroka z lažnivcem bo prineslo več škode kot koristi, saj bi mu na ta način njegovo samopodobo le še poslabšali. Znano je, da se v podobnih primerih otroci še večkrat zlažejo. Ampak kako potem pristopiti k reševanju problema?

Pomagajmo mu

Ko opazimo, da otrok konstantno laže o vsem in smo v to povsem prepričani, je prva naloga staršev, da mu tega ne povemo v jezi. V takšnih trenutkih je najbolje povsem mirno vprašati, ali je nekaj naredil, in sicer na način, da mu pustimo na voljo vse možne odgovore. Ne vprašamo ga z grožnjo: »Si spet nisi umil rok, kajne? Ne boš se šel igrat!«

Če otrok odgovori po resnici, ga pohvalimo in mu damo jasno vedeti, kako zelo veseli smo, da govori resnico. Le tako bo sam pri sebi začel spreminjati vzorce laganja, saj bo začutil, da je nagrajen in spoštovan le, kadar govori po resnici. Otroci se šele učijo življenja in laž je nekaj, kar jim v določeni situaciji nudi zavetje in oporo. Na starših je, da mu pokažejo, da je resnica precej boljša opora in pot do radostnega življenja.

Povejmo, kako se počutimo mi

Namesto da bi reagirali preveč burno, je bolje otroku pojasniti, kako se počutimo, kadar nam laže. Takrat smo žalostni, saj si želimo, da bi bil iskren. Potrebno je tudi raziskati ozadje njegovih laži. Ni namreč vseeno, zakaj se je poslužil laganja, saj ga je morda nečesa strah, prikriva kaj pomembnega ali se enostavno ne zna soočiti z resnico.

Če to vedenje z vzroki vred ostane spregledano, se laž otroku zažre v zavest in z njo nadaljuje. Sčasoma je vse težje ločiti, kdaj otrok laže in kdaj ne, nekateri starši pa ga kljub lažem pričnejo braniti pred drugimi in mu na ta način naredijo le medvedjo uslugo, saj bo zelo slabo sprejet med sovrstniki.

Graja ne pomaga

Seveda je težko pričakovati, da bi starši na otrokovo vztrajno ponavljanje laži vedno odreagirali mirno. Žal pa razburjanje in graja prinašata le še več laganja. Otrok si namreč ustvari idejo, da bo moral naslednjič še bolj skriti resnico, saj si ne bo želel, da bi ga ponovno dobili in grajali.

Ko se otrok zlaže, je najbolje okoli tega narediti poučno zgodbo. Raziskati, zakaj je do laži prišlo, pokazati otroku, da ga razumemo, a da mora hkrati razumeti tudi sam in reševati težave na način, ki je dober za vse. Ko pove po resnici, mu lažje pomagamo in stojimo ob strani.

Najboljši pristop pri odvajanju od laganja

Najslabše je vzrojiti in biti grob v besedah. Otrok dobro ve, da se je zlagal, in tega mu ni treba glasno še nekajkrat povedati. Najbolje je, da mu že na samem začetku niti ne damo možnosti, da bi vztrajal pri zgodbi, ki si jo je zamislil.

Denimo, da je nekaj razbil ali izgubil. Ko to vemo, je jasno, da bo otrok na pladnju prinesel laž, ker to pogosto počne. Če mu ne damo možnosti, da bi nanjo sploh pomislil, bo povedal po pravici. Dober primer bi bil: »Oh, razbil si vazo, še dobro, da se nisi porezal.«

Otrok sedaj nima več možnosti za laž oziroma bi bila ta popolnoma nesmiselna, saj se je z njo želel izogniti graji, ki pa je sedaj ne bo. Na takšen način se bodo njegovi vzorci laganja popravili in sčasoma laži ne bo več.

The post Kako otroka odvaditi laganja? appeared first on Babybonus.si.

Spodaj smo za vas zbrali nekaj koristnih nasvetov, ki vam bodo pomagali ukrotiti male trmice in jih prepričati, da starši vedo, kako to gre. Za njihovo modo in prosto izbiro bo še več kot dovolj časa, prav tako pa starši kljub vsemu ne bi smeli za vsako ceno vztrajati zgolj pri svojem. Otrok mora vendarle imeti nekaj domišljije.

Razložite otroku, zakaj nekaj DA in zakaj nekaj NE

Čeprav živimo v precej odprti družbi, pa se kljub temu skušamo držati nekih osnovnih mer in kodeksov oblačenja, ki zajemajo našo kulturo, pa tudi modo. Če je za voljo mode posamezniku še moč odpustiti na videz nemogoče kombinacije, pa je nekoliko drugače pri izbiri primernih oblačil za določen del leta ali dneva.

Tako je dobro otroka že zgodaj navaditi na to, da zimska obutev ne sodi na noge v poletnem času, kot tudi ne plavutke za v vrtec. Čeprav se komu tovrstne primerjave zdijo zabavne, pa je treba vedeti, da to še zdaleč niso tako zelo redke želje malih in nadobudnih kreativcev.

Ne ubijajte otrokove kreativnosti

Na trenutke seveda dovolite svojemu otroku biti otrok in raziskovati. Tudi sami smo se nadvse radi oblačili v oblačila staršev in povsem razmazani od ličil prihajali iz kopalnice pokazat, kaj znamo. A naj ostane pri igri, ko pa se oblačenja lotimo resno, razložimo otroku, zakaj ga drugače oblačimo za vrtec ali šolo kot za doma.

Povejmo mu, da so za igro najbolj primerna športna oblačila, ki ne utesnjujejo, za odhod v nekoliko bolj resen svet pa si je potrebno nadeti druga in čista. Otrok bo tako prepoznal rutino in se tudi navadil neke samodiscipline. Tako zjutraj ne bo več jok in stok, ko mama ne bo dovolila kratkih hlač za na plažo v kombinaciji z zimsko puhovko.

Kaj pa zavezovanje čevljev?

Huh, res je. Gre za še en zelo pomemben korak v življenju vsakega otroka, a tudi starša. Kar pomislite, kako naporno se je neštetokrat na dan skloniti do tal, da bi zavezali otrokove čevlje, pa tudi potrebno je, da se to otrok nauči početi sam. Ampak kako naučiti otroka zavezati čevlje?

Obstaja več načinov, nekateri med njimi pa so naravnost genialni. A najprej povejmo, kdaj otroka pričeti učiti zavezovati svoje čevlje. Načeloma naj bi to otrok znal pred odhodom v šolo, večina pa se strinja, da nekje med četrtim in petim letom starosti.

Za zavezovanje lahko uporabite kakšno igračo ali pa zgolj čevelj z vezalkami, ki ga postavite pred otroka, stopite za njegov hrbet in vodite njegove prste skozi zgodbico o zajčku dolgouščku, ki je izgubil svoje uhlje. Najprej poiščete en uhelj, nato drugega in naredite mašno, zaradi katere je zajček še danes najbolj veselo bitje na tem svetu.

Nikar pa otroku zaradi potuhe sebi ne kupujte zgolj čevljev na priljubljenega »ježka«!

The post Kako otroka navaditi na samostojno oblačenje? appeared first on Babybonus.si.

Včasih so otroci velikokrat kakšno »ujeli« po zadnjici ali bili pocukani za lase, ušesa, danes pa tovrstno fizično kaznovanje nikakor ni več na programu vzgoje. Dogaja pa se, da se nekateri starši enostavno ne znajdejo v svojih vlogah in jim tako denimo otrok histerično vpije sredi trgovine, razgraja in razmetava.

Postavite svoje meje

Za začetek mora vsak starš svojemu otroku odločno zarisati in postaviti meje, do kamor sme. Seveda ob ustrezni razlagi, zakaj je temu tako in tudi o morebitnih posledicah, ki bodo nastopile ob neupoštevanju teh meja. Otroci, ki nimajo jasnih meja in jim je dovoljeno vse, navadno odrastejo v zelo nedisciplinirane ljudi.

Pa do samodiscipline sploh še prišli nismo. Ko se otrok enkrat nauči, da je disciplina izjemnega pomena, tako zanj kot za njegovo okolico, bo znal spoštovati tudi samodisciplino. Vedel bo, kaj sme in česa ne, kdaj in zakaj mora denimo umiti zobe ter oditi v posteljo. Prav tako se otrok skozi spoštovanje postavljenih meja nauči kvalitetnega sobivanja z drugimi.

Kako otroku pravilno postaviti meje?

Ta del starševstva in vzgoje nikakor ni enostaven. Vsak starš se zaveda, da svojemu otroku ne sme dopustiti vsega, hkrati pa se lahko znajde tudi v trenutkih, ko je morda tako izčrpan od službe in družinskih obveznosti, da otroku nameni nekaj potuhe in si pri tem pomaga z dostopom do računalnika, telefona, iger in podobno.

Takšen otrok bo to shranil v svoje možgane in bo vedno pričakoval podobno ravnanje. V tem primeru bo učenje discipline le še težje. Meje je potrebno postavljati premišljeno, z veliko občutka in biti pri tem ravno prav sočuten. S pretirano avtokracijo bi zgolj razgradili otrokov čut za samozavest, kar pa se negativno pokaže kasneje tudi v vrtcu, šoli in na splošno v življenju.

Prisluhnite otroku

Še ena pogostih težav, ki se pojavijo pri vzgoji, je, da si starši enostavno ne vzamejo dovolj časa zanjo. Čeprav bi radi, pa jih dnevne obveznosti, utrujenost ali nejevolja pripravijo do tega, da se jim ves čas mudi. Takoj želijo red in disciplino, otrok pa se jim mora prilagoditi v trenutku.

Ne hitite! Tudi otrok ima svoje zamisli in mnenje, kar je seveda prav. Le tako lahko zraste v posameznika, ki bo zvedav in se voljan učiti reči, ki jih še ne pozna. Včasih se vam bo morda zdelo nepomembno, a vašemu otroku se zagotovo ne bo. Njegove želje, vprašanja, … njemu je to zelo pomembno in od vas si bo želel odgovorov.

Naj vas otrokov jok ne spravlja v stres

Jok je le eden izmed načinov, kako se otrok odziva na določene stvari. Dojenčki jočejo, ker drugače ne znajo povedati, da jih nekaj teži. Nekoliko starejši otroci jočejo tudi iz kljubovanja, a na ta način zgolj sproščajo stres, ki bi se sicer nabiral v njih.

Veliko primerov je bilo, ko si otroci zaradi preveč avtokratskih staršev niso upali jokati, to pa je kasneje v življenju privedlo do precej hudih težav. Naj bo v vaši družini drugače.

The post Kako otroka naučiti samodiscipline? appeared first on Babybonus.si.

Ko boste prijeme izvajali v praksi, naj vas opozorimo, da morate v prvi vrsti biti tudi odločni in vztrajni. Le na ta način vam bo uspelo, da boste otroka posedli za mizo in da se bo z veseljem začel učiti in delati domačo nalogo.

Razumevanje, empatija in potrpežljivost

Vaš otrok je morda tipičen najstnik, ki je v sebi negotov in zato navzven deluje nemogoče. To se kaže tudi pri učnih navadah, ki so vse prej kot dobre. Za večino najstnikov je značilno, da se sploh ne zavedajo, kako pomembno je sprotno učenje. Panika jih zagrabi šele tedaj, ko morajo naenkrat pridobiti kar nekaj pozitivnih ocen.

V tem trenutku je najbolje, da ste do otroka razumevajoči in se z njim v miru pogovorite. V pogovoru ga ves čas spodbujajte, obenem pa mu morate postaviti zelo jasne meje in dobro načrtovano učenje. Ko bo otrok začutil red, se bo počutil varneje in velika verjetnost je, da bo prav kmalu sedel za mizo in listal po knjigi.

Zanimajte se za otrokove hobije

Otroka na svojo stran lahko pridobite tudi tako, da ga pogosto sprašujete še o drugih stvareh in ne samo o učenju in šoli. Predvsem se osredotočite na tista področja, ki ga najbolj zanimajo. To je lahko nogomet, košarka, skratka kar koli, kar vas z otrokom lahko zbliža. Ko boste začutili, da ste si z njim dovolj blizu, to izkoristite njemu v prid. Predlagajte mu, da skupaj z njim napišeta učni načrt za tekoči teden ali mesec. S tem ste mu ponudili tudi pomoč pri organizaciji dneva, tedna ali meseca.

Vaša naloga v nadaljevanju je, da otroka opozorite, če ob določeni uri ne sedi za mizo pred knjigami. Opozorite ga na primer, da je ura šest in da je čas za učenje, ker je tako določeno v načrtu, ki ste ga pripravili skupaj z njim. Priporočamo vam, da se poskušate brzdati in ne uporabljajte monologov, ki bi otroku delali slabo vest. V njem bi namreč kaj hitro lahko izzvali pravi mali najstniški upor. Če otroku ne zaupate popolnoma, potem je najbolje, da se uči in dela naloge v skupnem prostoru.

Če boste h kakršni koli težavi, ki je povezana z vašim otrokom ali drugimi ljudmi okoli vas, ves čas pristopali z veliko razumevanja, empatije in potrpežljivosti, potem je prav vsaka težava rešljiva.

The post Kako otroka pripraviti do učenja? appeared first on Babybonus.si.

Zakaj prav nalepke? Ker jih je enostavno namestiti in odstraniti, ker poskrbijo za barvitost in predvsem prebujajo kreativnost z zanimivimi motivi.

Otroške stenske nalepke za hitro dekoracijo

Preden so bile otroške stenske nalepke na voljo tudi pri nas, se je mnogo staršev odločalo za poslikavo sobic za svoje najmlajše. To je pomenilo, da so morali imeti precej slikarske žilice, ali pa najeti nekoga, ki je sobo poslikal namesto njih. Kupiti je bilo potrebno precej različnih barv, najti pravi motiv in ga ustrezno povečati.

Vse to je predstavljalo velik strošek, da sploh ne govorimo o tem, da je bila takšna sprememba otroške sobe precej dolgoročna. Ko se je otrok zaradi odraščanja poslikave naveličal, je bilo treba sobo tudi večkrat prepleskati, da se je poslikava prekrila.

Nalepke za otroško sobo so v primerjavi z umetniškim podvigom precej manj zapletene. Izbrati je potrebno motiv, barvo in velikost, ter nalepko enostavno namestiti na steno. Brez umazanije in packanja. Ko se otrok motiva naveliča, pa lahko nalepko enostavno odlepite in zavržete, ne da bi bilo potrebno pleskanje.

Naj domišljija nima meja …

Kaj je tisto, kar vašega otroka spravi v dobro voljo? Kaj se najraje igra? Je raje gusar ali raziskovalec narave? Si deklica želi postati balerina ali se igra čajanke skupaj z lutkami, ki imajo vlogo dvornih dam? Otroške stenske nalepke vam lahko s pestro ponudbo motivov pomagajo ustvariti sanjski svet po meri otroka, v katerem bo neizmerno užival in raziskoval meje svojih fantazij.

Je bolje ustvariti sobo s tematiko ali pustiti domišljiji bolj odprto pot?

Nekateri otroci že zelo kmalu izražajo svoje želje in natanko vedo, kaj jim je všeč. Tem lahko pomagajo otroške stenske nalepke ustvariti povsem njihov svet, ki se nanaša na njim priljubljeno temo. Če z njo uskladite tudi drugo dekoracijo v sobi, bo njen videz popoln.

Kadar je soba namenjena dvema otrokoma ali vaš malček še ni povsem ugotovil, kaj mu je najljubše, pa se je bolje odločiti za nekoliko bolj nevtralne motive, ki lahko služijo različnim tematikam. Še zlasti je to odlično, če imate dva otroka različnih starosti ali različnih spolov. Tako bo igra za oba kar najbolj prijetna.

The post Otroške stenske nalepke spremenijo sobo v deželo domišljije appeared first on Babybonus.si.

Večina staršev otroku najprej uredi sobico, v kateri sta posteljica za dojenčka in previjalna mizica, nato ju zamenjajo z otroško posteljo, mizico in garderobno omaro, nazadnje pa poskrbijo še za mladinsko sobo z nekoliko večjo (francosko) posteljo, pisalno mizo in različnimi kotički za hobije oziroma prosti čas. Da urejanje otroške sobe ne bi povzročalo nepotrebnih stroškov s pohištvom, pa je bolje, da se že v osnovi odločimo za otroško sobo, ki je brezčasna – takšno, ki raste skupaj z otrokom oziroma jo lahko prilagajamo.

Vsaka otroška soba potrebuje spalni kotiček, delovni kotiček, garderobo in kotiček za prosti čas – sprva za igranje, kasneje za branje ali ukvarjanje s hobiji. Za to je najbolje poskrbeti s klasičnim pohištvom nevtralnih barv, saj lahko »piko na i« dosežemo z raznimi dodatki za dom ter različnimi barvami sten. Nenazadnje bo treba otroško sobo kar nekajkrat prepleskati, in če smo se pri dojenčku odločili za pastelno rumene stene, lahko te za predšolskega otroka in šolarja prebarvamo v nekoliko bolj intenzivne barve, najstnik pa si bo nekaj let kasneje spet zaželel nekaj drugega – in soba bo videti povsem drugačna.

Če ima otroška soba klasično pohištvo v belih in rjavih barvah, ravno tako ni težko povsem spremeniti njenega videza zgolj z dodatki za dom. Blazine, slike, okrasne odeje, zavese, zaboji za igrače, lončki za pisala in podobno lahko poskrbijo za veliko razliko. Prav tako lahko z dodatki pričarate tudi različne tematske sobe: otroška soba za majhno deklico ima lahko na stenah fotografije balerin, malemu bodočemu znanstveniku lahko po stenah in stropu namestite zvezde, najstnica navdušena nad orientalsko kulturo pa ima lahko na steni veliko pahljačo in kitajske pismenke …

Urejanje otroške sobe naj (razen za dojenčka) vedno poteka v sodelovanju z otrokom, saj so otroci vedno navdušeni, če lahko izrazijo svoje želje in sodelujejo pri urejanju. Vsekakor pa jih pri tem velja opozoriti, da se v svoji sobi ne bodo počutili dobro le, če bo »lepa« – nujno je tudi, da je pospravljena. Z redom imajo otroci pogosto težave, nered pa vpliva na njihovo učenje oziroma delo. Da bi jim pri tem pomagali, poskrbite, da bo v sobi dovolj zabojev, v katere se lahko na hitro pospravijo igrače, najstnik pa naj ima v sobi tudi svoj koš za perilo.

The post Načrtovanje in urejanje otroške sobe appeared first on Babybonus.si.