sreda , 3. avgusta 2022
Ne spreglejte
Ko otrok laže

Kako otroka odvaditi laganja?

Da se otrok tu in tam zlaže, je seveda povsem običajno in pričakovano. Če pa laži postajajo vse pogostejše, bo potrebno ukrepati. Otroci lažejo iz različnih razlogov, največkrat pa zato, ker staršev ne želijo razočarati, se soočiti s posledicami svojih dejanj ali pa s tem rešujejo svojo slabo samopodobo.

V vsakem primeru pa je k reševanju te težave treba pristopiti mirno in preudarno. Vpitje ali zmerjanje otroka z lažnivcem bo prineslo več škode kot koristi, saj bi mu na ta način njegovo samopodobo le še poslabšali. Znano je, da se v podobnih primerih otroci še večkrat zlažejo. Ampak kako potem pristopiti k reševanju problema?

Pomagajmo mu

Ko opazimo, da otrok konstantno laže o vsem in smo v to povsem prepričani, je prva naloga staršev, da mu tega ne povemo v jezi. V takšnih trenutkih je najbolje povsem mirno vprašati, ali je nekaj naredil, in sicer na način, da mu pustimo na voljo vse možne odgovore. Ne vprašamo ga z grožnjo: »Si spet nisi umil rok, kajne? Ne boš se šel igrat!«

Pomagajmo otroku
Otroka nikoli direktno in v jezi ne obtožite, da je lagal.

Če otrok odgovori po resnici, ga pohvalimo in mu damo jasno vedeti, kako zelo veseli smo, da govori resnico. Le tako bo sam pri sebi začel spreminjati vzorce laganja, saj bo začutil, da je nagrajen in spoštovan le, kadar govori po resnici. Otroci se šele učijo življenja in laž je nekaj, kar jim v določeni situaciji nudi zavetje in oporo. Na starših je, da mu pokažejo, da je resnica precej boljša opora in pot do radostnega življenja.

Povejmo, kako se počutimo mi

Namesto da bi reagirali preveč burno, je bolje otroku pojasniti, kako se počutimo, kadar nam laže. Takrat smo žalostni, saj si želimo, da bi bil iskren. Potrebno je tudi raziskati ozadje njegovih laži. Ni namreč vseeno, zakaj se je poslužil laganja, saj ga je morda nečesa strah, prikriva kaj pomembnega ali se enostavno ne zna soočiti z resnico.

Če to vedenje z vzroki vred ostane spregledano, se laž otroku zažre v zavest in z njo nadaljuje. Sčasoma je vse težje ločiti, kdaj otrok laže in kdaj ne, nekateri starši pa ga kljub lažem pričnejo braniti pred drugimi in mu na ta način naredijo le medvedjo uslugo, saj bo zelo slabo sprejet med sovrstniki.

Graja ne pomaga

Seveda je težko pričakovati, da bi starši na otrokovo vztrajno ponavljanje laži vedno odreagirali mirno. Žal pa razburjanje in graja prinašata le še več laganja. Otrok si namreč ustvari idejo, da bo moral naslednjič še bolj skriti resnico, saj si ne bo želel, da bi ga ponovno dobili in grajali.

Ko se otrok zlaže, je najbolje okoli tega narediti poučno zgodbo. Raziskati, zakaj je do laži prišlo, pokazati otroku, da ga razumemo, a da mora hkrati razumeti tudi sam in reševati težave na način, ki je dober za vse. Ko pove po resnici, mu lažje pomagamo in stojimo ob strani.

Najboljši pristop pri odvajanju od laganja

Najslabše je vzrojiti in biti grob v besedah. Otrok dobro ve, da se je zlagal, in tega mu ni treba glasno še nekajkrat povedati. Najbolje je, da mu že na samem začetku niti ne damo možnosti, da bi vztrajal pri zgodbi, ki si jo je zamislil.

Denimo, da je nekaj razbil ali izgubil. Ko to vemo, je jasno, da bo otrok na pladnju prinesel laž, ker to pogosto počne. Če mu ne damo možnosti, da bi nanjo sploh pomislil, bo povedal po pravici. Dober primer bi bil: »Oh, razbil si vazo, še dobro, da se nisi porezal.«

Otrok sedaj nima več možnosti za laž oziroma bi bila ta popolnoma nesmiselna, saj se je z njo želel izogniti graji, ki pa je sedaj ne bo. Na takšen način se bodo njegovi vzorci laganja popravili in sčasoma laži ne bo več.

O portalu babybonus

Preberite tudi

Otroške stenske nalepke spremenijo sobo v deželo domišljije

Otroška soba ni zgolj prostor, namenjen spanju, temveč je v prvi vrsti namenjen igri in …